Bralec knjig se večkrat ne more načuditi, kaj vse pomeni tista starorimska sentenca, da imajo knjige svojo usodo. Ne le, da nastanejo, ko ni njihov čas, da izginejo, ko ne bi smele, da se nekatere znova najdejo in dobijo priložnost za še eno življenje, včasih se med seboj besno bojujejo in spet drugič sramežljivo spogledujejo. Včasih se po naključju najdeta na isti nočni omarici dve, ki načeloma nimata kaj iskati skupaj, pa vendar se začuda ujameta v odnosu do nečesa tako krhkega, kot je dekletce.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Bralec bralec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
knjig knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
načuditi načuditi glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
starorimska starorimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sentenca sentenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
knjige knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
usodo usoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ne ne členek
le le členek
da da podredni veznik
nastanejo nastati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ko ko podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
njihov njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
izginejo izginiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ko ko podredni veznik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
smele smeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekatere nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
najdejo najti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
dobijo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
priložnost priložnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
še še členek
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, tožilnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
med med predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
besno besno splošni prislov; nedoločena stopnja
bojujejo bojevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
drugič drugič splošni prislov; nedoločena stopnja
sramežljivo sramežljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
spogledujejo spogledovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
po po predlog; mestnik
naključju naključje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
najdeta najti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, dvojina
na na predlog; mestnik
isti isti nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
nočni nočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
omarici omarica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
načeloma načeloma splošni prislov; nedoločena stopnja
nimata imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina, zanikani
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
iskati iskati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
začuda začuda splošni prislov; nedoločena stopnja
ujameta ujeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
v v predlog; mestnik
odnosu odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
do do predlog; rodilnik
nečesa nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
krhkega krhek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dekletce dekletce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar