Razstava Mamljivo sodi med dogodke, ki predstavljajo selekcijo del na določeno temo ali selekcijo avtorjev s skupnimi značilnosti ustvarjanja, ki ponavadi povezujejo neko generacijo. Tako zasnovane razstave je MGLC že pripravljal. Mamljivo pravzaprav ni novost. Nova je le tema, ki povezuje izbrana dela in umetnike. Aktualna je zadnjih nekaj let in govori o tem, kako se t. i. visoka umetnost odziva na globalno popularno kulturo, ki nastaja na prelomu tisočletja. Zvenelo bo paradoksalno, vendar je Mamljivo del klasičnega programa MGLC, ki je zamišljen kot heterogen in kompleksen sklop predstavljanja klasične umetnosti od dvajsetega stoletja naprej, s poudarkom na grafičnem ustvarjanju. Oznako klasičnega pa zdaj pridobijo že dela, ki so komaj stopila v javni svet in so bila enkrat ali dvakrat prepričljivo predstavljena v galerijah, o katerih so poročali v Studiu City ali o katerih krožijo intenzivne govorice. Proces institucionalizacije umetnosti se je namreč izredno skrajšal. Ni več treba prehoditi poti od Alkatraza, Prušnikove, Škuca, Kapelice, Bežigrajske galerije, Equrne, Male galerije in Moderne galerije, če naštejem le ljubljanske galerije, da delo ali umetnik postane del sistema. Vsaka ustanova ima svoje kolesje, ki ustvarjeno sistematizira, ovrednoti in razvršča. Tako dela dobijo vse tiste oznake, ki jih imajo klasični muzejski eksponati. Seveda, brez metafizike v njih samih se ta preskok ne more zgoditi.