Ljubljana - Sinoči so v Narodnem muzeju odprli razstavo Teatrum vitae et mortis humanae - Prizorišče človeškega življenja in smrti. V štirih dvoranah (v uvodni sta z multivizijo predstavljena projekt in tema) sta avtorja dr. Maja Žvanut in oblikovalec Borko Tepina s pomočjo okoli tristo predmetov izrisala štiri tematske podobe o življenju na Slovenskem v 17. stoletju (na fotografiji). O vzgoji, za katero sta poleg staršev skrbeli predvsem cerkvena in posvetna oblast, podobo vladarja - absolutista z njegovimi navadami in razvadami, množično umiranje ljudi in njihove božjepotne prošnje »Kuge, lakote in vojske, reši nas ...«, zadnja pa je skromna oddolžitev »visoko žlahtno rojenemu gospudu Janesu Bajkortu Valvasorju«. Ker je to nadaljevanje tematskih razstav o življenju na današnjem slovenskem ozemlju ( Gotika na Slovenskem, Od Rimljanov do Slovanov ), bi jo lahko razumeli tudi kot enega od »eksponatov« bodoče stalne postavitve, ki je v Sloveniji zaradi prostorske stiske še vedno nimamo. Ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je razstavo odprla, je možnost za to - upajmo, da ne preoptimistično - napovedala za čez tri leta. Dramatični časi in temu ustrezna teatralična predstavitev nekajletnega raziskovalnega dela več muzejskih delavcev bo do septembra gotovo privabila veliko obiskovalcev, še zlasti šolarjev, v skladu s »hudimi časi« pa si jo je v nedeljo mogoče ogledati le z dobro voljo. M. Vo.