Šenčur – Krompir je sreča, sreča je imeti krompir. Neumen kmet ima debel krompir. V slogu vodje, kateri je prav to nedeljo posthumno praznoval dan mladosti v Kumrovcu, bi lahko dejali: Krompir, krompir, krompir, to je vaša naloga. Šenčur so v nedeljo ob prazniku krompirja preplavili obiskovalci od vsepovsod. Na odru domači pihalni orkester, pevci z Vrhnike so ob njih prepevali himno praženemu krompirju, v sprevodu, v katerem so prikazali staro in najnovejšo kmetijsko mehanizacijo, so hrumeli traktorji, nekateri že z muzejsko vrednostjo, na vozovih in ob njih pa so bili harmonikarji in narodne noše. Napovedovalec, nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik, je poskušal množici razložiti, čemu je namenjena brana, zakaj vol vleče voz gnoja na njivo in opisati oblačila, kakršna so nosili nekoč na podeželju. Med vonjem čebule, ki so jo najbolj zagreti že pražili na plinskih gorilnikih, sta župan Miro Kozelj in predsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Stane Menard odkrila spomenik krompirju oziroma paviljon cesarici Mariji Tereziji, ki je z dekretom ukazala obvezno sajenje in gojenja krompirja. »Naš, šenčurski krompir, ima zaradi naravnih danosti posebno dober okus in naše jedi so zato posebno slastne,« se je v govoru pohvalil župan in ob koncu dodal, da ima spomenik tako trdne temelje, da bi na njih lahko postavili letališki stolp. Ob želji, da bi imeli debel krompir, se je številnim zarisal smeh na ustih ... Hm, ali bo kandidiral za poslanca, se je glasno zaslišalo iz ozadja. Marjana Hanc