Bojim se, da je vprašanje preveč kompleksno, da bi bilo mogoče nanj v kratkem zadovoljivo odgovoriti. Konkretno je mogoče reči le to, da obnova grajskih arhitektur tam, kjer se je začela že pred časom, več ali manj skladno poteka še naprej, kjer pa se ni nič dogajalo pred denacionalizacijo, se v večini primerov tudi zdaj nič ne dogaja. In kaj je z njihovim inventarjem? Kar je med vojno pogorelo, je pač pogorelo, kar so po vojni raznesli v vse vetrove, je poniknilo. Nekaj tolažbe je morda le v tem, da je delček nekdanje grajske opreme našel mesto v naših muzejskih ustanovah.