- Zgornja Mežiška dolina je en sam rudarski spomenik, kar opažajo tudi čedalje številnejši obiskovalci. Znamenja preteklosti so opazna na vsakem koraku, saj so Korošci odkopavali svinec in cink pod Peco več sto let in so rudarstvo opustili šele pred desetimi leti. Čeprav je rudnik, od katerega je včasih živelo več tisoč ljudi, usahnil, pa spomin nanj, na rudarsko in industrijsko tradicijo, ne bo ugasnil. Za to so poskrbeli Korošci sami, ki so majhen del od skoraj tisoč kilometrov rovov pod Peco spremenili v rudniški muzej. Tri kilometre in pol dolga pot, na katero turiste, opravljene v knapovsko opremo, s čelado na glavi in svetilko na njej, popelje star rudarski vlak z električno lokomotivo, se konča na nekdaj med največjimi jamskimi delovišči - na Moringu, kjer si turisti ogledajo, kako so knapi nekoč kopali rudo. Lani jih je obiskalo muzej že več kot 18.000. V jami obiskovalce pričakajo knapovske lutke, staro orodje, zasmrdi po smodniku, kdor ima srečo, se mu oglasi rudarski škrat ali bergmandlc. Ko se obiskovalci vrnejo iz jame, si na Glančniku lahko v muzejski hiši ogledajo še druge knapovske zanimivosti. Vodič in strojevodja Miran Prošt turističnim rudarjem pred odhodom vedno pomaga, da si pravilno namestijo rudarsko svetilko.