Naša mednarodna zbirka je majhna in še v povojih, zato v Moderni galeriji ne premišljujejo o tem, da bi posnemali Angleže, ki v Londonu gradijo novi Tate Gallery v ogromnem prostoru stare elektrarne. Njihova ideja je ločiti zbirko na nacionalno in mednarodno. Kajti bolj ko je muzej pomemben in mednarodno znan, več mednarodnih umetnin ima v lasti. Kot pravi Badovinčeva, bi morala vsaka državna prestolnica ponuditi vpogled v umetniško dogajanje po svetu. Če bi pametno odkupno politiko nadaljevali, bi lahko tudi pri nas ustvarili dostojnejšo predstavitev sodobnih mednarodnih umetniških tokov. Pri obravnavanju problematike slovenskega muzeja umetnosti pa Badovinčeva dodaja: "Najprej se je treba vprašati, kaj sploh je sodobna umetnost in kaj je potemtakem muzej sodobne umetnosti. Izhajati je treba iz že utečenih delitev na muzej moderne umetnosti in na muzej sodobne umetnosti, kot jih poznamo v svetu, kjer sta angleška izraza 'museum of modern art' in 'museum of contemporary art' dva uveljavljena strokovna termina. 'Museum of modern art' največkrat pomeni zbirko umetnosti (klasičnega) modernizma, 'museum of contemporary art' pa umetnost od 60. let naprej, torej od takrat, ko so se že oblikovala glavna vprašanja, s katerimi se umetnost ukvarja danes. Sodobna umetnost ni trenuten trend, temveč je kompleks estetskih raziskovanj, ki so danes relevantna, niso padla z Marsa, temveč imajo svoj razvoj skozi nekaj zadnjih desetletij."