Finska, npr, je imela med prvimi svoj program razvoja informacijske družbe. Že v osemdesetih je veljala za evropsko Japonsko in celo propad Sovjetske zveze, največjega zunanjetrgovinskega partnerja, ni ustavil razvoja finske hi-tech industrije, ki ga vodi ga Nokia, za Fince še edina prava religija. V državi s 5.1 milijona prebivalcev je čez tri milijone mobilnih telefonov in v nekaj letih naj bi 90 odstotkov vseh računov plačali po internetu. Finske univerze imajo odlično medijsko opremo za razvoj oblikovanja, komunikacij, industrijskih aplikacij, vse bolj pa tudi za umetnost, rabo multimedije v izobraževanju in za ohranjanje dediščine. V Helsinkih so nedavno odprli muzej sodobne umetnosti Kiasma z najsodobnejšo tehnološko opremo, njej nasproti pa stoji prav tako nedavno postavljen komercialen multimedijski center. Internet umetniki in aktivisti se sicer pritožujejo nad relativno skromnimi sredstvi, ki ga, v primerjavi s Kiasmo, dobijo od države, vendar pa je sredstev dovolj za to, da prav finski avtorji in avtorice najbolj aktivno oblikujejo sodoben zemljevid evropske digitalne kulture, in to tako na področju sodobne medijske umetnosti (Eija-Liisa-Ahtila), elektronske glasbe (Jimi Tenor, Panasonic) kot tudi računalniške programske opreme. Linus Torvalds, avtor Linuxa - človek, ki je postavil operacijski sistem, ki edini lahko (kot je to mogoče) konkurira Gatesovemu Microsoftu, prihaja s Finske.