V naš spomin poleg Mozartove uspavanke hitro prikličemo tudi Schubertovo (Spavaj, spavaj, sladka moja sreča … ) in Brahmsovo uspavanko. Slednja v našem okolju živi v različnih besedilnih prepesnitvah (Zdaj si v zibelki spet ..., Lahko noč otrok moj ...). Vse tri uspavanke so del svetovne zakladnice in so postale občečoveška last. Pri nas so že bile objavljene v različnih zbirkah. Najdemo jih tudi v zadnjem izboru svetovnih uspavank z naslovom Muca prede nitke zlate, ki ga je pripravila Albinca Pesek, izšel pa je v zbirki Murenček (Založba Mladinska knjiga). V njem se vrstijo uspavanke različnih narodov: ruska Bajuški baju, zulujska Tula tu, uspavanka s Shetlandskega otočja Balu, baleri, mehiška Večerna vila, uspavanka severnoameriških Indijancev Sonce za goro zaspi, uspavanka francoskih priseljencev v ZDA Dodiši, dodiši, in norveška Čas je za počitek. Peskova v izbor žal ni uvrstila nobene slovenske ljudske uspavanke, čeprav jih imamo kar nekaj. Ne smemo jih pozabiti, saj so del naših korenin. Ohranjati jih moramo ne le zase, temveč tudi za svetovno glasbeno zakladnico. Vključila pa je uspavanki dveh slovenskih skladateljev: Večer Marjana Šijanca in Kaj bo sinku sen prineslo Josipa Pavčiča. Od tujih skladateljev je v zbirko uvrstila še uspavanko Augusta H. H. von Fallerslebna (Ali veš, koliko zvezdic na nebu miglja). Knjižno izdajo bogatijo ilustracije Jelke Godec Schmidt. Dodana ji je notna priloga z izpisanimi uspavankami za petje brez spremljave. Ker je zbirka zanimiva tudi za petje otroških pevskih zborov, si je v prihodnje želeti še, da bi bile izdane tudi spremljave za klavir, kitaro ali morda kakšen komorni glasbeni sestav. Posebna odlika zbirke je spremljajoči cede, na katerem vse uspavanke zaslišimo v odličnih ter pestrih glasbenih priredbah in izvedbah. Petje šolanih glasov (Andreje Zakonjšek, Dragice Kovačič, otroškega pevskega zbora Carmina Slovenica) naj ne zbega staršev in vzgojiteljev: njihov glas je za njihovega otroka najlepši in najljubši.