dila njegova prijateljica Sylvia Bleach in v katero je Hemingway še posebej rad zavil med svojimi vsakodnevnimi poročevalskimi opravki. Poleg z literati si je spletel zavidljivo mrežo poznanstev s tujimi poročevalci, med njimi je bil dopisnik londonskega Daily Heralda George Slocombe. Skupaj z njim in Billom Birdom, ki je delal za Consolidated Press iz Connecticuta, se je aprila 1922 odpravil poročat z mednarodne ekonomske konference v Genovi. Tja so prispeli v času, ko so se razplamtele demonstracije italijanskih komunistov, ki so se na ulicah spopadli z mladimi fašisti. Na konferenci je prišel v stik s številnimi evropskimi voditelji, tudi s sovjetsko delegacijo, ki je podpirala italijansko komunistično partijo. S konference je Toronto Staru poslal nič manj kot 15 člankov, obenem pa je v časopisu The Double Dealer iz New Orleansa izšla njegova fabula z naslovom Božja gesta. Časopis ga je opisoval kot varovanca Ezre Pounda in navajal, da pripravlja zbirko poezije. To sicer ni držalo, saj še ni imel dovolj končanih pesmi za izdajo zbirke, a mu je kljub temu godilo. Ko sta nekaj mesecev kasneje Ernest in Hadley obiskala Milano, sta prispela ravno v času, ko je 15.000 mladih fašistov zasedlo Bologno, kar je njihov vodja Benito Mussolini označil za »protiofenzivo komunističnemu terorizmu«. Hemingway se je podvizal in dobil intervju z njim. Devetintridesetletni vodja črnosrajčnikov se mlademu piscu ni zdel kot nekdo, ki bi imel pod nadzorom 250.000 privržencev fašizma, kot je bilo v resnici. »Garibaldi je imel rdeče srajce, jaz imam črne,« je povedal Mussolini v intervjuju s Hemingwayem. »Mi ne nasprotujemo italijanski vladi in nismo proti zakonu, imamo pa dovolj moči, da lahko vržemo vsako vlado, ki nam bo nasprotovala.« Italijanski fašizem je v začetku dvajsetih prehajal v tretjo fazo. V prvi fazi so črnosrajčniki nastali kot antikomunistično gibanje, v drugi so postali močna politična stranka, na začetku tretje pa je njihov vodja že razmišljal o prevzemu oblasti, kar se je lepo pokazalo prav v Hemingwayevem intervjuju. Ko so leta 1922 v Ameriki prepovedali znameniti roman Hemingwayevega prijatelja Jamesa Joycea z naslovom Ulikses, je Ernest uporabil svoje kanadske prijatelje in nekaj izvodov pretihotapil v ZDA. Svojo prvo knjigo z naslovom Tri zgodbe in deset pesmi je izdal leta 1923 v Parizu. Istega leta se mu je rodil prvi sin John Hadley Nicanor,