Če je bil prvi škandal tragedija, je bil drugi bolj podoben farsi. Toda oba dogodka ponujata ključ za razumevanje sodobnega kitajskega načina razmišljanja. Do nelagodnega razpoloženja pri prvem primeru BMW pravzaprav ni prišlo zaradi mile kazni, ki je doletela ošabno damo, temveč zaradi pomanjkanja zaupanja navadnih ljudi v kitajski sodni sistem. Vpliv, denar in zveze so na Kitajskem močnejši od zakona. In čeprav Kitajci vse pogosteje iščejo zadoščenje na sodišču, mnogi od njih vendarle ne verjamejo, da bi bili v primeru spora s kakim mogočnikom deležni pravične razsodbe. Ravnodušna izjava moža preminule kmetice, ki je ob njeni smrti prejel odškodnino 10.000 dolarjev, je bila pomenljiva. Vseeno mi je za razsodbo in ne zanima me, ali je pravična ali ne, je dejal. Najbolj škodljiva posledica je zmanjšano zaupanje javnosti v učinkovitost sistema. Družbeno zaupanje ni nekaj, kar bi bilo mogoče kupiti z denarjem. Če vsa družba verjame, da se pri zaščiti samega sebe ne moreš zanašati na zakonske pravice, temveč le na mrežo povezav s tistimi, ki imajo moč in vpliv, se seveda ne moremo izogniti vprašanju, ali je takšna družba sploh še znosna in zaželena.