D. B. Lee (2004: 34) poudarjata, da je delo z družinami kompleksnejše od dela s posameznikom; socialni delavec se mora pomikati od osebnih do odnosnih nalog z različnimi družinskimi člani znotraj posameznega pogovora in znotraj celotnega procesa – vedno znotraj konteksta družine kot mreže odnosov in odnosnih nalog, ki potekajo v tej realnosti. Ob tem poudarjam, da sodobno socialno delo z družino razumem kot socialno delo, ki jasno razloči in enakovredno upošteva pomoč in sodelovanje z družinsko skupnostjo in pomoč in sodelovanje z vsakim družinskim članom. Projekti pomoči so usmerjeni v soustvarjanje rešitev, kar pomeni soustvarjanje rešitev za posameznika in za družinsko skupnost, kadar je to mogoče. Šesto poglavje se umešča že v drugi del knjige. V njem najprej na kratko predstavim raziskavo o implicitnih teorijah ravnanja v procesih pomoči družinam v socialnem delu, ki sem jo končala v letu 2007; raziskovala sem uporabo in uporabnost teorij ravnanja v praksi znotraj specifičnega institucionalnega konteksta centrov za socialno delo. Na podlagi dobljenih rezultatov sem oblikovala dinamičen model pomoči družini v socialnem delu. Osrednja tema šestega poglavja je predstavitev modela socialnega dela z družino in njegova podrobnejša obrazložitev. V podpoglavjih povzemam teoretsko znanje, ki sem ga predstavila v prvem delu knjige in se mi zdi relevantno za razumevanje in uporabo modela. Čeprav se s tem nekatere vsebine prvega dela v drugem delu ponovijo, bralec tako lažje sledi modelu in dobi vpogled v celoto. Odpiram tudi nekatere nove teme, ki se pomembno umeščajo v celostno strukturo modela, s katerim sem se želela čimbolj približati kompleksnosti teme, ki se je lotevam v knjigi. Razmišljam o socialnem delu kot o specifični in avtonomni vedi in stroki, predstavim koncept delovnega odnosa in izvirnega delovnega projekta pomoči (Čačinovič Vogrinčič 2006 b), ki vzpostavlja in varuje pogoje za soustvarjanje procesa pomoči in prispeva k učinkovitosti in uspešnosti sprememb; razumem ga kot možno socialnodelovno povezovalno jedro drugih konceptov. Na kratko predstavljam tudi druge koncepte pomoči v socialnem delu z družino, ki ponujajo bogato izbiro za oblikovanje osebnega praktičnega modela, kot to poimenujeta R. Constable in D.B. Lee (2004), oziroma za nabor – v jeziku C. Argyrisa in D. Schöna (1974) – privzetih teorij ravnanja, ki lahko z dosledno uporabo v praktičnih situacijah postanejo teorije