Po ugotovitvah dvočlanske komisije, ki jo je po begu imenoval generalni direktor zavoda za izvajanje kazenskih sankcij, sta Trampuž in Ninin pobeg načrtovala in se nanj pripravljala teden do deset dni, kar bi pazniki morali zaznati, še posebno ker je Trampuž enkrat že skušal zbežati iz solkanskega zapora, pred dvema letoma pa mu je uspel beg iz zapora v italijanski Gorici. Videoposnetek je pokazal, da sta pripornika pobegnila ponoči ob 1.47. Kamera je zaznala gibanje in posnela sliko z zunanje strani okna, ko sta pripornika raztrgala mrežo na oknu, ni pa se vključil zvočni signal. Vodja izmene ni bil dovolj pozoren na dogajanje, ki ga je kamera pokazala na zaslonu. Prepričan naj bi bil, da gre za lažni alarm. Smole je v svoji aprilski izjavi za javnost zapisal še, da je vodja izmene nepretrgoma delal 15 ur in pol, v aprilu pa je opravil že 35 nadur, torej 15 več, kot je zakonsko dovoljeno. Tudi pazniku lahko očitajo, da svojega dela ni opravil skladno z načrtom varovanja, saj bi drugače zaznal dogajanje v celici št. 6 in preprečil pobeg. V aprilskem sporočilu je generalni direktor pripisal, da zaradi pomanjkanja kadra pazniki v slovenskih zaporih delajo več, kot je zakonsko dovoljeno, in da gre beg pripisati tudi preutrujenosti osebja.