Pod propadlim starim gradom je nastal dvorec Fala (Fall), ki je v zgodovinskih virih prvič omenjen v prvi polovici 16. stoletja, ko so ga zaradi turške nevarnosti utrdili, v 17. stoletju pa so ga baročno prezidali. V severnem delu dvorca z neoromansko predelanimi pročelji in baročnimi mrežami na oknih, ta je bil pozidan v 16. stoletju, so stanovanja. Nanj je prislonjen trakt iz prve polovice 17. stoletja, v južnem delu pa so gospodarska poslopja. Grajska kapela je iz 16. stoletja, a je bila večkrat obnovljena. Dvorec je bil last šentpavelskega samostana do leta 1782, ko je bil podržavljen (med upravniki sta omenjena Otolin Scarzuola iz Cremone, nato od leta 1587 L. Weissenkircher). Leta 1820 je Falo kupil Martin Liebmann (poznejši baron Rast), nato pa med lastniki srečamo barona Kunona Kettenburga iz Prusije (od leta 1860) in italijanskega grofa Johanna de Zabeo (dvorec je kupil leta 1875). Leta 1931 je bil falski graščak grof Alfonz Zabeo, nato ga je imela rodbina Glančnik, sedaj pa so v zanemarjenem in propadajočem poslopju stanovanja.