V dobrih sedmih letih, kar jih poznamo, se je mreža bankomatov v Sloveniji močno razširila iz zgostila. V letu 1996 so banke postavile 401 avtomat za dvig gotovine z bančno kartico, do konca lanskega leta pa se je njihovo število potrojilo na 1240 naprav. S približno enako hitrostjo rasteta tudi število in vrednost transakcij, ki jih opravimo pri »najboljšem bančnem prijatelju«. Lani so na vseh bankomatih zabeležili 58,7 milijona dvigov gotovine, kar pomeni, da povprečni Slovenec bankomat obišče 30-krat na leto. Tudi skupna vrednost dvigov na bankomatih je spoštljiva; v letu 2003 so banke na ta način izplačale 771 milijard tolarjev gotovine. Še hitreje kot uporaba bankomatov pa narašča brezgotovinsko plačevanje izdatkov. Medtem ko smo leta 1996 s kreditnimi in debetnimi karticami lahko plačevali na 4559 prodajnih mestih, opremljenih z elektronskim terminalom POS, se je do konca leta 2003 njihovo število povzpelo na 32.035, kar je sedemkrat več! Vrednost brezgotovinsko opravljenih plačil se je v letu 2001 izenačila z gotovino, ki smo jo dvignili iz bankomatov, do danes pa si je poravnavanje obveznosti s plastičnim denarjem zagotovilo nesporen primat. Z več kot 928.000 plačilnimi karticami, ki so v Sloveniji obstajale konec lanskega leta, smo v letu 2003 opravili 131 milijonov plačil, vrednih 879 milijard tolarjev. Glavna »žrtev« prevlade plastike pri opravljanju plačil pa so čeki. Še leta 1996 smo Slovenci podpisali 34 milijonov čekov in z njimi opravili za 295 milijard tolarjev plačil. Lani smo izdali manj kot tri milijone čekov, njihova vrednost pa je dosegla 52 milijard tolarjev.