Svoje so naredile poškodbe, svoje so naredile odsotnosti drugačne narave, svoje je naredil številčno (pre)skromen igralski kader in svoje je naredil tudi sodnik torkovega pokalnega srečanja Alfonso Perez Burrull. Skratka, čeprav je leto začela z dvema tekmama na svojem že dalj časa praktično neosvojljivem Nou Campu, je Barcelona skupaj iztržila le mršavi remi in s tem dvignila zelo veliko prahu. Njena tokratna preizkušnja je tako iz ene v nizu lahkih tekem, ki bi jo v drugačnih okoliščinah napovedovali kot čisto formalnost, postala nekaj povsem drugega; pravzaprav obračuna Barcelone s kakim realno toliko slabšim nasprotnikom že dolgo niso pričakovali s tako velikim zanimanjem. Mnogi pričakujejo, da se bo ponos Katalonije na spodrsljaja in takojšen pojav bogokletnih kritik odzval z vso močjo in s posledično zanesljivo zmago, v ta namen pa je odpotoval na eno najbolj eminentnih prizorišč tekem letošnje primere division. Ne sicer eminentnih v nogometnem smislu, kajti mesto Santa Cruz v tem pogledu nikakor ne izstopa, zato pa nadvse izstopa s svojo lego na otoku Tenerife in z vsem, kar spada zraven. Če torej na začetku novega leta ni našla sonca v svojem mestu, je Barca ponj odpotovala na Kanarske otoke. V dobesednem pomenu ga je tam tudi v tem letnem času na pretek. Ga bodo Katalonci našli tudi v prenesenem? Glede na realno razliko med moštvoma bi ga pravzaprav morala, če le ne bo Guardiola spet pretiraval z eksperimentiranjem in šokanten začetek leta na Lionelu Messiju in soigralcih ni pustil prevelikih posledic. Ena stvar je jasna: Barcelona jutrišnjo zmago potrebuje nujno, in to ne glede na to, kako bo tik pred zaključnim obračunom 17. kroga svojo tokratno nalogo opravil njen veliki rival Real.