Podoben mozaik spominov predvsem na vse mogoče zaplete, ki so jih prinašala s sabo »živa« javljanja, so zame tudi vsi drugi prelomni dogodki slovenske novejše zgodovine. Medtem ko se drugi ljudje spominjajo slavja in veličastnih občutkov, sama še prav dobro vem, kako sem ob nekem takšnem slavnostnem dogodku stala na odru in neskončno dolgo čakala na vklop v Dnevnik, okrog mene pa se je dregala množice hehetajočih se politikov: »Hej, a bo tale nocoj pela, ali kaj?« Televizijske obrti sem se učila kar sproti, največ v kakšnih popolnoma nemogočih razmerah, daleč od domačih studiov. Zagotovo najbolj nemogoče pa so bile seveda, tako kot še danes, na Balkanu. In so bile zato izziv, ki se mu novinar preprosto ne more upreti.