Te dni je na Portugalskem po sicer za te kraje nenavadno hladnem obdobju nastopilo pravo poletje s temperaturami, višjimi od 25 stopinj Celzija, in kristalno modrim nebom. Tudi platane na Aveniji svobode (Avenida da Libertades) so že ozelenele in pripomorejo k čarobni lizbonski pomladi, ki jo, tako kot vsa mesta, kazijo le nenehne zapore cest: za nekaj mesecev so razkopali osrednji lizbonski Trgovalski trg (Praça de Comércio), saj je njegove temelje dodobra najedla bibavica oziroma valovanje reke Težo (Rio Tejo). Na jugu, v turistično najbolj znani in priljubljeni pokrajini Algarve, so gozdovi mimoz že odcveteli, v kratkem pa bodo po nekajletni obnovi spet delno za turiste odprli dvorišče svetilnika na najbolj jugozahodnem delu Evrope, rtu sv. Vincenca pri Sagresu. Ob tem turističnem predahu se zastavlja vprašanje, zakaj na vseh milijonih turističnih razglednic, ki jih popotniki tako radi pošiljajo, ni zaslediti motivov nacionalno značilne hrane, posebno slaščic, pa tudi vina ne. In to kljub temu, da ima hrana, gastronomija, v pripovedih, poročanjih o odkrivanjih in spoznavanju lokalnih posebnosti na popotovanjih zelo pomembno mesto. Mar v domači turistični ponudbi razglednic najdemo kakšno z gastronomskim motivom? (Voščilnice ob velikonočnem praznovanju z motivoma potice in pirhov seveda niso turistične razglednice!) Tudi v Lizboni takih razglednic ni najti, se pa najde motiv znamenite lizbonske slaščice, belemske pastetke (vedno v paru, z obvezno kavo in dozama za sladkor v prahu in cimet za potresanje po želji, pred znamenitimi modro-belimi azulejosi, mozaiki iz ploščic, v ozadju), in sicer na med zadnja leta priljubljenimi spominki v obliki trakov (20 krat 5,5 cm), običajno z ustreznim besedilom na hrbtu, namenjenimi uporabi kot kazalo ob branju knjig... Kje so torej brez dvoma zelo atraktivni nacionalni gastronomski motivi na turističnih razglednicah?