Splošen vtis kaže, da je portal nastal kot nekakšen integrator stvari, ki so nastale na različnih področjih oziroma oddelkih javne uprave. Ta integracija pa je, vsaj upamo tako, še v povojih, saj je precej nedodelana. Popolnoma identične informacije je moč namreč najti na različnih nivojih spletne strani, kar kaže na razdrobljenost in nepovezanost. Podobno velja tudi za storitve. Nekatere dopuščajo uporabo digitalnih potrdil različnih agencij, druga zgolj potrdila državne agencije. Ni skupne strategije, ki bi vse rešila v enem samem koraku in iz enega samega mesta. Za uporabo nekaterih storitev je dovolj digitalno potrdilo, druge zahtevajo še dodatno registracijo in pridobitev dodatnega uporabniškega imena in gesla, ena pa celo zahteva le slednje. Pri informativnih podstraneh je kaos še večji. Nekatera imajo vsebino lepo strukturirano in je iskanje preprosto, druga spet imajo vse zmetano na en kup, uporabnik pa naj se znajde sam. Vidno je tudi pomanjkanje želje po večji interaktivnosti, torej sodelovanje uporabnikov. Nekaj mehanizmov za interakcijo sicer je, vendar ni vidna strategija, kako uporabnike privabiti, jih motivirati za sodelovanje in jih tudi zadržati na svojih spletnih straneh. Popolna zmeda torej! Nekakšna virtualna javna uprava, ki se po organiziranosti ali bolje rečeno »uporabniški izkušnji« ne razlikuje veliko od klasične uprave. Eni tako, drugi drugače.