kov SV za izvedbo nalog zagotavlja z načrtnim in organiziranim izvajanjem športnih aktivnosti: s kondicijsko vadbo enot, športno vzgojo, športnimi tekmovanji, športom za vse, s preverjanjem gibalnih sposobnosti, vrhunskim športom, mednarodnimi športnimi tekmovanji in razvojem športa v SV. Poleg tega je pripadnike SV potrebno motivirati za doseganje višje stopnje gibalne usposobljenosti. Direktiva (2005) tudi ureja, naj se vojaške osebe udeležujejo športne vadbe (strokovno vodene kondicijske vadbe) v okviru usposabljanja na delovnem mestu vsak dan do ene ure. Športna vadba z namenom ohranjanja zdravja predstavlja v vojski temelj in je hkrati prvi pogoj za ustrezno gibalno usposobljenost posameznika. Glavni namen športne vzgoje v Slovenski vojski je skrb za vsestranski pravilen psihomotorični razvoj njenih pripadnikov, da bi se kot zdravi, močni, krepki, za delo in učenje sposobni ter čili ljudje lahko vključili v življenje svojega okolja in zdržali napore, ki jih zahtevata življenjski tempo ter obramba domovine. Baterija testov, s katero se že od leta 1996 preverja gibalna usposobljenost pripadnikov vojske, je SV povzela od ameriške vojske. Ta baterija vsebuje: število sklec v dveh minutah, število dvigov trupa v dveh minutah, tek na 3200 m (ali alternativno hoja na 3800 m). Za kakovostnejši vpogled v stanje gibalnih sposobnosti pripadnikov SV je bilo treba obstoječi model treh motoričnih testov razširiti in nadgraditi. Pri določanju motoričnih testov smo se opirali na Pistotnikov (2003) model gibalnih sposobnosti, ki predvideva obstoj gibljivosti, hitrosti, moči, koordinacije in ravnotežja. Od dobrega vojaka se namreč pričakuje, da bo močan (kratki šprinti, skoki, meti) in hiter (šprinti, odzivna hitrost). Določena gibljivost je nujna zaradi preprečevanja poškodb. Potrebna pa je tudi zadovoljiva stopnja koordinacije. Gibanje, ki je koordinirano, je namreč izvedeno hitreje, učinkoviteje in z manj energije. Predmet naše raziskave je bilo ugotavljanje povezanosti gibalnih sposobnosti in delovne uspešnosti slovenskih vojakov. V delovno uspešnost smo zajeli delovno pripravljenost, motivacijo in splošno intenzivnost izvajanja delovnih nalog, kakovost odnosov, odzivanje v stresnih okoliščinah, stabilnost izvajanja nalog in dobro zdravstveno stanje vojakov v SV.