ociološko raziskovanje in pojasnjevanje odklonskosti se osredotoča na raziskovanje družbene strukture in položaja posameznikov in posameznic v družbi ter si postavlja vprašanja, kot so: Kateri družbeni dejavniki motivirajo posameznike in posameznice, da kršijo družbene norme? Kakšna je stopnja kriminala (in odklonskosti nasploh) znotraj posameznih družbenih skupin in kategorij? Ali je odklonskost funkcionalna? Drugi sklop socioloških teorij pa preusmerja pozornost z odklonskih oseb na mehanizme družbenega nadzora. V okviru simboličnega interakcionizma se tako ukvarjajo z vprašanjem, kako in zakaj so nekateri posamezniki in skupine označeni kot odklonski in kako to vpliva na njihovo nadaljnje ravnanje. Konfliktna teorija in radikalna kriminologija (zlasti slednja izhaja iz marksističnih izhodišč) pa se osredotočata na vprašanje, kako in zakaj je prav določeno ravnanje označeno kot odklonsko oziroma kdo postavlja zakone in v čigavem interesu so ti zakoni. Z vidika obeh teoretičnih pristopov problem niso odklonske osebe, pač pa nosilci (mehanizmi) družbenega nadzora.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
ociološko ociološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
raziskovanje raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
pojasnjevanje pojasnjevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
odklonskosti odklonskost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
osredotoča osredotočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
raziskovanje raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
družbene družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
strukture struktura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
položaja položaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
posameznikov posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
posameznic posameznica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
družbi družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ter ter priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
postavlja postavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Kateri kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
družbeni družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
dejavniki dejavnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
motivirajo motivirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
posameznike posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
posameznice posameznica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
da da podredni veznik
kršijo kršiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
družbene družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
norme norma samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Kakšna kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stopnja stopnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kriminala kriminal samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
odklonskosti odklonskost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nasploh nasploh splošni prislov; nedoločena stopnja
znotraj znotraj predlog; rodilnik
posameznih posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
družbenih družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
skupin skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
kategorij kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Ali ali priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odklonskost odklonskost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
funkcionalna funkcionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
sklop sklop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
socioloških sociološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
teorij teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
preusmerja preusmerjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pozornost pozornost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
z z predlog; rodilnik
odklonskih odklonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
oseb oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
mehanizme mehanizem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
družbenega družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
nadzora nadzor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
okviru okvir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
simboličnega simboličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
interakcionizma interakcionizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ukvarjajo ukvarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vprašanjem vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
posamezniki posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
skupine skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
označeni označen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
odklonski odklonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vpliva vplivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
njihovo njihov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, množina svojine
nadaljnje nadaljnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
ravnanje ravnanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Konfliktna konflikten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
radikalna radikalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kriminologija kriminologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zlasti zlasti členek
slednja slednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
izhaja izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
marksističnih marksističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
izhodišč izhodišče samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
osredotočata osredotočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
na na predlog; tožilnik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
določeno določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ravnanje ravnanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
označeno označeno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
odklonsko odklonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
oziroma oziroma priredni veznik
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
postavlja postavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zakone zakon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
čigavem čigav vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
interesu interes samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
zakoni zakon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Z z predlog; rodilnik
vidika vidik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
obeh oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, rodilnik
teoretičnih teoretičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
pristopov pristop samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
odklonske odklonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
osebe oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pač pač členek
pa pa priredni veznik
nosilci nosilec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
mehanizmi mehanizem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
družbenega družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
nadzora nadzor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Uvod v sociologijo. Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju
avtor: neznani avtor