Posvet je z uvodnim govorom včeraj odprla mag. Irena Bahovec iz ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je poseben poudarek namenila zaupanju, ki naj bi vladalo med otroki, starši in učitelji. Starši in razredniki morajo za otroka predstavljati širšo družino. Razrednik mora biti podaljšana roka družine, ki mu bo otrok lahko zaupal svoje težave, je prepričana Bahovčeva, ki meni, da morajo biti tudi ravnatelji takšni ljudje, ki zbujajo zaupanje. Zelo pomembno je tesno sodelovanje in ne sme se dogajati, da se otroci svojega učitelja bojijo vprašati za dodatno razlago. Učitelji morajo spoštovati vsa pravila in uredbe, ki jih nekateri starši zelo dobro poznajo. Zelo pomembna je svetovalna služba, ki naj bi tudi staršem in ne samo otrokom ponudila ustrezne nasvete, je še prepričana Bahovčeva. O pravicah staršev, učiteljev in otrok je nato na kratko govorila tudi mag. Martina Jenkole iz urada varuha človekovih pravic. Navzoče bi moral nagovoriti tudi varuh Matjaž Hanžek, ki pa je svojo odsotnost opravičil. Na uradu nismo seznanjeni s pravimi kršitvami otrokovih pravic, saj jih ne prijavljajo oni sami. Otroci ne poznajo svojih pravic, se zanje ne znajo boriti in ne znajo uporabiti prave poti, da bi si jih izborili. To namesto njih počnemo drugi, odrasli, je povedala Jenkoletova, ki pri svojem delu ugotavlja, da otrokom ponavadi nalagamo le naloge in dolžnosti, ne dovolimo pa jim, da bi pri stvari tudi aktivno sodelovali. O stvareh se na koncu pogovarjajo le starši in učitelji, ki se obnašajo, kot da otroka ni. To ni prav. Otroka je potrebno dejavno vključiti in ga motivirati, da naloženo delo postane tudi njegov cilj. Sicer postanejo otroci uporniški. Otrok, ki ga ne bomo poslušali in ki ga ne bomo vprašali za mnenje oziroma njegovega mnenja ne bomo upoštevali, tudi ne bo dobil nobenega občutka odgovornosti, pravi Jenkoletova in dodaja, da je otroka potrebno vselej podpirati in motivirati, mu dajati vzor v družini, ne sme pa se mu dajati potuhe.