Kljub temu bi bilo vrednotenje združitev le skozi prizmo združevanja premoženja udeleženih nosilcev podjema vendarle nekoliko preozko. Pravilnost sklepanja potrjujejo tudi mnenja v literaturi, kjer pisci poudarjajo, da je premoženjska integracija sicer res prevladujoč motiv za združevanja, Sagasser/Ködderitzsch, v: Sagasser/Bula/Brünger, 118. ni pa edini. Integracijski motiv prevladuje pri tistih združitvah, pri katerih se povezujejo družbe, med katerimi ni kapitalske povezanosti, Kontrola nad opravljanjem določenega podjema (gl. navedbe v opombi 154) je takrat, ko kapitalska povezava med več družbami že obstaja, že vzpostavljena, pri čemer kontrolni vzvodi v zvezi s premoženjskimi položaj potekajo skozi upravljavsko strukturo. kar ne zajema le ločenosti njihovih premoženjskih struktur, ampak tudi ločenost članskih struktur. Kadar med družbami, ki se združujejo, že obstaja odnos kapitalske povezanosti ali je med njimi že vzpostavljeno razmerje povezanosti in odvisnosti, je pri združevanju »čisti« premoženjski vidik manj pomemben. Tu je združitev zadnji korak za oblikovanje enotne sestave koncerna in je prehod k najbolj intenzivni obliki integracije. Tedaj iz več med sabo različno (kapitalsko ali pogodbeno) povezanih samostojnih družb nastaja ena sama družba, predvsem z namenom racionalizacije in poenostavitve poslovanja ter vzpostavitve preglednih odnosov. Hkrati to učinkuje tudi na personalni ravni, saj se morebitni »zunanji« imetniki deležev (tisti imetniki deležev, ki so udeleženi v kapitalu odvisne (prevzete) družbe) koncentrirajo pri prevzemni družbi, katere deleži jim pripadejo. Na temelju teh značilnosti v literaturi razlikujejo med koncentracijskimi ter koncernskimi združitvami. Predvsem za koncernske združitve je značilno, da pri njih niso zagotovljeni vsi strukturni elementi, ki so bili navedeni kot tipični za združitve. To se nanaša predvsem na zagotovitev deležev, k čemur se bomo v nadaljevanju še vrnili. Gl. tudi navedbe v razdelku 5.2.3. tretjega dela. To ne pomeni, da koncernske združitve, pri katerih je zagotovitev deležev prevzemne družbe včasih celo izrecno prepovedana ali pa je vsaj fakultativna, niso združitve v smislu materialnih statusnih preoblikovanj. Nasprotno, pomenijo le izjemo splošnem pravilu, ki teze, da izkazujejo materialna statusna preoblikovanja nujno posamezne skupne strukturne elemente, ne izpodbija, ampak jo le potrjuje.