Dve dekleti, ena devetnajstletna in druga ne več kot štirinajstletna, sta nekega torka malo po deseti uri zvečer v neki restavraciji poklicali taksi. Taksista sta prosili, naj ju odpelje v Rydsgård. Ena od deklet je sedela na prednjem sedežu. Ko so prišli v predmestje Ystada, je voznika prosila, naj ustavi, češ da bi se rada presedla na zadnji sedež. Ko je taksist zapeljal na rob ceste in ustavil, je mladenka na zadnjem sedežu izvlekla kladivo in ga mahnila po glavi. Tista na prednjem sedežu pa je prijateljici pomagala tako, da ga je z nožem zabodla v prsi. Potem sta mu pobrali denarnico in prenosni telefon in izstopili. Voznik je kljub vsemu premogel še toliko moči, da je poklical svoje kolege po radiu. Ime mu je bilo Johan Lundberg in je bil star šestdeset let. V tem poslu je bil malone že vse svoje odraslo življenje. Dekleti je dokaj dobro opisal. Martinsson je njegov opis posredoval lastnikom restavracije in tako prišel do njunih imen. Obe dekleti so aretirali na njunih domovih. Čeprav sta bili še tako mladi, sta bili zdaj spričo resnosti in nasilnosti svojega dejanja obedve v priporu. Johan je bil pri zavesti, ko so ga sprejeli v bolnišnico, vendar se je pozneje njegovo stanje naglo poslabšalo. Zdaj je bil nezavesten in zdravniki so bili dokaj negotovi glede prognoze. Iz Martinssonovega poročila je bilo razvidno, da je bil edini motiv za zločin ta, da »sva potrebovali denar«, kot sta vedeli povedati dekleti.