Dušan Merc, pisatelj, finalist kresnika: »Dokler pišeš, ne misliš na nagrado, ko pa se pokaže, da bi jo lahko dobil, seveda začneš razmišljati tudi o njej. Na sam kresni večer ne moreš narediti ničesar več. Odločitev žirije je dokončna. Če bi šlo samo za nagrado, potem ne bi pisal. Nagrada ni nikakršen motiv za pisanje, ogromno ljudi piše, pa ne pridejo niti med prvih deset nominirancev, kaj šele do nagrade. Program je bil tekstualno odličen, izgubljeno pa je bilo to, da nismo bili avtorji skupaj z ljudmi, s publiko, in da je nastal nekakšen zaprti krog, ki me v bistvu moti. Meni je všeč, da sem med ljudmi. To me je pri vsej stvari zavrlo, bolje bi bilo, če bi bilo bolj sproščeno. Mi je pa lokacija bolj všeč kot Rožnik, ker je roman zame bolj urbana struktura in oblika in ima mestni značaj. Tokrat pa je bilo vse preveč elitistično, kar ni smiselno.«