Ravno to - nesoglasje v družini oziroma neurejeni odnosi - je eden od glavnih motivov za pisanje oporok, pa naj gre za ljudi, ki imajo v različnih zakonskih zvezah več otrok, ali za željo starša, da katerega od potomcev zaradi slabih odnosov izključi iz dedovanja. Pri tem je marsikak oporočitelj neprijetno presenečen, ko mu odvetnik ali notar pojasni, da je njegova namera neuresničljiva, saj zakonca in potomcev (naj bodo rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje) ni mogoče izločiti iz dedovanja. Ti namreč sodijo med dediče prvega dednega reda, ki jim po zakonu pripada nujni delež (znaša polovico zakonitega), ne glede na to, ali so v oporoki omenjeni ali ne. Tako je gospod, ki se z otroki (imel jih je le v prvem zakonu) ni prav dobro razumel, načrtoval, da bo vse premoženje zapustil svoji drugi ženi. Ker tega zakon ne omogoča, je v oporoko nazadnje zapisal, da potomcem pripada nujni delež, tudi zato, da se bo vedelo, da kaj več pa vendarle ne. Tudi mati, ki poskuša vse zapustiti mlajšemu sinu in imetje tako rešiti pred njegovim brezbrižnim, zapitim bratom, bo slednjemu vendarle morala prepustiti nujni delež, razen če bi ji ga na sodišču uspelo razdediniti, ker se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.