Po mnenju analitikov lahko prihodnje leto pričakujemo nadaljevanje upadanja števila delnic na prostem trgu, kjer kotirajo predvsem delnice srednjih in majhnih izdajateljev. Motivov za odločitev nekaterih manjših podjetij, da izstopijo iz kotacije prostega trga, naj bi bilo več. Za trgovanje s svojimi delnicami morajo plačati določeno pristojbino, kar naj bi se nekaterim izdajateljem zdel nepotreben strošek. Nekaj let po privatizaciji se je lastništvo malih in srednjih podjetij v večji meri že toliko konsolidiralo, da motiv konsolidacije lastništva ne igra več take vloge, kot je to veljalo prva leta po zaključenih postopkih privatizacije. Pri upravah nekaterih od teh družb pa naj bi šlo tudi za strah pred prevzemom, menijo analitiki. Nekatera od podjetij s prostega trga, ki si želijo z borze, imajo že pripravljene načrte za preoblikovanje iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo. S preoblikovanjem v d.o.o. možnosti za prevzem namreč ni. Nekatera vodstva srednjih in manjših družb, katerih delnice zdaj še kotirajo na borzi, naj bi se bala predvsem tujih potencialnih prevzemnikov, menijo analitiki. Delež kapitala v lasti tujcev v zadnjem letu kljub odpravi zadnjih omejitev centralne banke glede tujih naložb v domače vrednostne papirje sicer ne kaže takega trenda. Delež domačih delnic v tuji lasti je na zadnji dan lanskega julija znašal 6,81 odstotka, zdaj pa znaša še vedno nizkih 8,41 odstotka. Tudi podatki o spremembah deležev tujih investitorjev v domačih blue chipih z izjemo SKB banke, ki jo je kupila Societe Generale se niso bistveno spremenili. Tako imajo tuji lastniki v Leku še vedno dobrih 20 odstotkov, v Krki 8,4 odstotka, v Petrolu in Pivovarni Laško pa skromna malce več kot 2 odstotka. Ob tem je zanimivo, ugotavljajo analitiki, da tujce v Sloveniji najbolj zanima finančni sektor, predvsem banke, na kar je najprej opozoril nakup SKB banke, precej zanimanja pa tuji finančniki kažejo tudi za vstop v Novo Kreditno banko Maribor.