V ospredju zanimanja je bil kajpak svetovni prvak Anand, ki je v Kremlju pokazal prav gotovo največ med vsemi. Na dolgi in težki poti do polfinala niti enkrat ni zašel v resnične težave in je ves čas izjemno modro varčeval z energijo. Videz je bil, da tudi tokrat. Ivančuk je namreč kot beli začel zelo podjetno in kmalu dosegel kar precejšnjo pozicijsko prednost. Za marsikoga bi bil pritisk, ki ga je izvajal ukrajinski velemojster skorajda gotovo že usoden. Toda Indijec ima izjemen občutek za težavne pozicije in zelo možno je, da je vse skupaj tudi do pičice preračunal. Grozeči temni oblaki, ki so se zgrinjali nad črnega kralja, je začel pobirati neslišni veter. Kar naenkrat jih je bilo precej manj in kar naenkrat »Čuki« ni imel več pravega motive za igro na zmago. Drugi ukrajinski velemojster, ki mu je uspela uvrstitev med četverico, sedemnajstletni Ruslan Ponomarjov, je ubral precej podobno taktiko kot Anand. Tudi on je bil kot črni precej utesnjen in pogled na njegov položaj ni vzbujal prevelikega optimizma. Ampak v določenem trenutku se je bolje znašel, zavrnil vse napadalne poskuse belega in videti je bilo, da se bosta tekmeca odločila za ponavljanje potez, torej za remi. Pa si je Svidler premislil in skušal najti ranljivo točko v črnem taboru na drugačen način. Vendar ne za dolgo. Evropski podprvak in igralec, ki je pred dobrim mesecem takorekoč sam osvojil svetovno ekipno prvenstvo v Erevanu (v odločilnih dvobojih je prispeval odločilne zmage), je takoj našel pravi odgovor. To ni bila rešilna slamica, temveč prava nasprotna ofenziva. Tako močna je bila, da je bil zdaj Svidler tisti, ki se je zatekel k remiju. Bele figure so izjemno močno orožje mlade Rusinje. Kostenjukova je to vnovič zelo prepričljivo potrdila. Gotovo je bilo takrat, ko se je morala reševati in je bila zmaga njena edina deviza, veliko lažje. Ampak tudi v drugačni, veliko odgovornejši vlogi, je bila povsem na ravni, kot da ima že dolgoletne izkušnje. Zelo hitro se je razvila in dosegla pozicijo, ki ji šahisti v domačem besednjaku imenujejo a la carte, torej vse po želji, po meri. In tudi točno je vedela kaj hoče. Njena lovca sta »streljala« po vsej šahovnici, trdnjava je kraljevala po odprti liniji a. Žujeva je imela čedalje več težav, čedalje manj zraka. Morala je odpreti igro, morala je mobilizirati vse svoje figure. Toda njena pozicija je bila za radikalne spremembe že prešibka. Telo ni več vzdržalo. Šivi so v trenutku popokali in beli kmet se je le sprehodil do kraljice ...