Kar zadeva ostale, si je nastop na OI z izpolnitvijo norme res zaslužila le Vesna Fabjan. Ker so bile norme za prejšnje OI zelo strogo postavljene, se mi nastop ostalih treh zdi nekoliko sporen, sploh če se spomnim polemik okrog mojega nastopa na OI v Salt Lake Cityju, kjer sem bil potem enajsti. Petdeseto in šestdeseto mesto na OI tudi nista najboljša izkušnja in motivacija. Testi na fakulteti za šport kažejo, da so fantje in dekleta, ki so bili v ekipi, sposobni za doseganje vrhunskih rezultatov. Z mnenji, da bodo morali za boljše rezultate bolj trdo delati in da je njihova krivda, če ti niso boljši, se absolutno ne strinjam. Slovenska ekipa se ne more »vzeti skupaj«. Razkorak med klubskimi in reprezentančnimi trenerji je še vedno prevelik. Sistem treninga zadnjih treh let že zdavnaj ni več aktualen. Gre za količinsko nabiranje ur, kvaliteta in tehnika teka pa nista najboljši. Letos trening očitno ni šel v pravo smer, saj so rezultati slabši kot v prejšnji sezoni. Trenerji bi se torej morali vprašati, kako in kaj se dela, saj ne morejo biti vedno krivi le tekmovalci. Rešitev vidim v kvalitetnem trenerju iz tujine, vendar ne takšnem, kot je bil Punkkinen ali kot je Korolkevič. Ne potrebujemo trenerja, ki si pri petdesetih ali šestdesetih letih išče eksistenco, ampak 35 ali 40 let starega trenerja, ki ima velik motiv za delo in bi se tudi naši trenerji od njega lahko kaj naučili.