Brskanj po von Braunovi preteklosti je bilo z dovršitvijo programa Apollo vedno več in von Braun se do smrti leta 1977 ni mogel iztrgati iz sence, ki jo je nanjo metala nacistična preteklost. Vedno več je bilo namreč tudi nekdanjih internirancev v taborišču Dora, ki so vedno bolj senzacionalističnim novinarjem radi pripovedovali, kako je von Braun sam menda nekoč udaril enega izmed njih, ker je med gradnjo ene izmed njegovih dragocenih raket ob nekem zelo zahtevnem manevru stopil na neki sestavni del. Von Braunovega okoriščanja s politiko ni mogoče zanikati, vendar pa je v duhu iskanja ključnih momentov civilizacijskega napredka razumnejše in plodnejše iskati tiste njegove odlike, ki so obrodile enega največjih dosežkov človeške civilizacije. In zato je tudi vredno prebirati besede, kot jih je zapisal ameriški general Braden, pa čeprav zvenijo nekoliko utopično in skoraj panegirično: " Od otroštva sem preziral grški pregovor, da je vojna mati vseh dosežkov. In vseeno sem v svojem življenju doživel mnogo stvari, ki so potrjevale resnico tega grenkega uvida … Verjemite mi, glavni motiv za dejanji tisoče znanstvenikov, inženirjev in delavcev, ki so v zadnjih desetletjih razvijali reaktivna letala, medcelinske rakete in pozneje tudi vesoljske ladje, ni bila diabolična želja po izdelavi uničevalnega orožja, ampak skrito hrepenenje, da bi nekega dne doživeli let k zvezdam." (ib.)