ecembrsko številko, med našimi otroki najbolj razširjene revije Pastirček, preseva svetla, upanja polna luč Božiča, ki bo prav kmalu spet oznanila rojstvo Jezusa. Božji Sin se je učlovečil, da bi odrešil grešni človeški rod. Brleče adventne sveče, trepetajoče v hrepenečem pričakovanju velikega dogodka, vonj po smrečju in mahu je zaznati iz Pastirčkovih strani, s katerih se oglaša tudi urednik Marijan Markežič, ki želi, da bi božična luč “prinesla v naša srca, družine, šole, vsa društva in župnije veliko veselja, miru in prizadevanja pri oblikovanju boljšega sveta, saj je vsak izmed nas nezamenljiv kamenček v velikem svetovnem mozaiku”. Na prihod Božjega deteta in na adventne navade se nanaša dopolnjevanka Karmen Smodiš z naslovom Andrej in smreke. Adventni venec s štirimi svečami je otipljiv znak adventa; kako ga lahko pripravimo sami, nazorno prikazuje Hema na 121. strani decembrske številke. Iz ustvarjalnega svetopisemskega zvezka Božič, Ognjišče, Koper 2006, je Pastirček povzel dve strani; otroci bodo ob reševanju zank z mislijo ob Jezuščku, ki so mu pastirji prinesli darove. Božično noč, posuto z utripajočimi zvezdicami, ki so se spremenile v cekinčke, je Lučka Susič - po motivih iz pravljice Zvezdni tolarji bratov Grimm - postavila v središče otroškega prizorčka Božične zvezdice z neba, ki bi lahko zelo primerno pospremil miklavževanje. Miklavževih darov se že veselita mala medvedka Metka, ki jo je kot zmeraj srčkano upodobila Danila Komjanc, avtorica tudi ostalih lepih ilustracij tokratne številke, in navihani Pacek, ki izpod nabritega peresa Walterja Grudine sprašuje Miklavža, kakšen bi moral biti, da bi dobil zaželeno igračo. Kako so nekoč v adventu z iskreno pobožnostjo, kljub mrazu, zgodaj zjutraj hiteli k zornicam v (neogrevano!) cerkev tudi najmlajši in kako željno so pričakovali sveto božično noč, ki jim je vlila nepopisno toplino in veselje v sr-