V osemdesetih letih se je v slovenskem izseljenskem leposlovju začelo pojavljati novo pisateljsko ime, ki se je hitro prebijalo med tista peresa, ki neutrudno in veliko pišejo. To je bil Tone Brulc, po rodu iz Hrušice pri Novem mestu. Življenjska usoda ga je po koncu druge svetovne vojne, v kateri je deloval kot domobranec, peljala iz domovine v trajno izseljenstvo v Argentino. Tu je razmeroma pozno, po svojem 50. letu, začel objavljati prozne zapise z indijanskimi motivi in motivi iz življenja v južnoameriških predmestjih ter iz slovenskega kmečkega življenja. Kot prozaist je pritegnil precej pozornosti v izseljenstvu in tudi v Sloveniji, kjer so mu leta 1993 izdali zbirko črtic Vardevanje angelčka. Letos pa je Andrej Rot izdal Brulčev zajetni roman JUDEŽEVI GROŠI, ki ga je pisatelj posvetil "prvi protikomunističi vojski najmanjšega evropskega naroda - slovenskemu domobranstvu".