Freud je skupaj z družino zbežal z Dunaja s pomočjo svoje pacientke in prijateljice, francoske princese Marie Bonaparte. Četrtega junija 1938 so jih – potem ko je moral Freud podpisati izjavo, da so nacisti z njim lepo ravnali – spustili v Francijo. Iz Pariza so že po nekaj dneh odpotovali naprej v London. Kmalu po prihodu v Anglijo sta Freuda obiskala dva člana angleške Kraljeve družbe, ki sta mu v podpis ponudila knjigo, v kateri so bili zbrani podpisi eminentnih članov te prestižne družbe. O dogodku je Freud pisal svojemu prijatelju Arnoldu Zweigu: »Pustila sta mi faksimile te knjige in želim si, da bi ti lahko pokazal podpisa Isaca Newtona in Charlesa Darwina. Kar dobra družba, ne?« Freudova bolezen je v tem času že napredovala do te mere, da se je zavedal, da mu je ostalo le še nekaj tednov. Po pričevanju hčere Ane je trpel strašne bolečine in 23. septembra 1938 dal poklicati svojega osebnega zdravnika. Ta mu je na njegovo zahtevo dal dovolj veliko dozo morfija, da mu je skrajšala smrtne bolečine. Umrl je star 83 let.