Vse zle slutnje so se uresničile. Levkemija se je ponovila. Še isti dan smo pričeli z zdravljenjem. Imela sem 8 ciklusov kemoterapije po 6 dni. Že po prvih sem imela razne komplikacije, tako kot prvič, in spet sem shujšala za 15 kg. Težko sem dihala, tako da so me priključili na kisik. Nobeno zdravilo mi ni več pomagalo. Zdravnik je bil zelo obupan, vsake pol ure me je prišel pogledat. Tudi sestre so kar naprej hodile v sobo. Vzeli so mi vzorec krvi za dodatno preiskavo. Izvid je pokazal glivico, ki pa mi je že naredila luknjice na pljučih. K sreči so se te kasneje zacelile z antibiotikom. Kmalu pa bi mi odpovedale ledvice. Dobivala sem injekcije za odvajanje vode. Deset dni sem bila na kisiku zaradi težkega dihanja, proti neznosnim bolečinam pa sem dobivala injekcije morfija in kapljice tramala. Zaradi tega sem večino časa prespala. Nekega dne je bilo še posebej hudo. Tisti večer me je prišel zdravnik pogledat od doma, če sploh še živim. Nato je klical vsako uro, kakšno je moje stanje. Drugi dan je bil zelo vesel, da sem preživela noč. To je bila najhujša noč v mojem življenju! Vseskozi pa sem imela močno voljo do življenja in cilj, da moram premagati bolezen, čeprav sem večkrat v težkih trenutkih pomislila tudi na smrt. Ob misli na smrt pa sem pomislila tudi na starše, sorodnike in prijatelje, kako bi trpeli, če bi umrla. Z močno voljo, s podporo zdravnikov, sester, sorodnikov in prijateljev mi je končno uspelo premagati najbolj zahrbtno in uničujočo bolezen – RAKA. Po kemoterapijah sem imela še obsevanja glave in celotne hrbtenice. Med zdravljenjem sem opravljala izpite za 3. letnik in zaključne izpite za Srednjo trgovsko šolo. Vse izpite sem opravila uspešno. Nato sem se vpisala v 4. letnik za ekonomsko – komercialnega tehnika v Celju. V bolnišnici je bilo za nas, bolnike, dobro poskrbljeno. Če smo se počutili dobro, smo imeli pouk, pisali kontrolne naloge, da nismo zamudili šole. K nam so prihajale tudi znane osebnosti, kot so: košarkar Sani Bečirovič, Zmago Jelinčič, luksem-