Pri tej zgodbi ne smemo pozabiti, da govorimo o času pred dvesto leti in o Indiji, od koder izvira beseda džungla (hind. jangal) za območja zunaj poseljenih krajev. V sušnem obdobju je peklensko vroče, »prepečena« vegetacija je polna bodljikavih rastlin in prepredena z velikimi pajčevinami, na katerih čakajo na svoj plen skoraj kot ptiči veliki pajki. To je bilo naravno okolje tigrov, slonov in številnih drugih živali, ki jih človek v divjini niti po naključju ne sreča rad. V deževnem monsunskem obdobju je še slabše. Suhe struge vodotokov se napolnijo, vegetacija se močno razraste, poti postanejo neprehodne in zrak se gosto napolni s komarji in drugim nadležnim mrčesom. Če je le mogoče, se v takem času divjine vsi izogibajo. Med redkimi, ki tega pravila niso upoštevali, so bili geodeti. Ne, ker bi si to želeli, temveč zato, ker drugače preprosto ni šlo.