je bil po izvoru Moravan, po položaju pa v viru pozneje označen kot »neki Karantanec«. Bil je sin moravskega kneza Pribine iz Nitre, ki se je okoli 833 umaknil pred Mojmirom k Frankom in bil s sinom Kocljem krščen v Traismauerju. Leta 847 je postal mejni grof v Spodnji Panoniji s središčem v Blatenskem Kostelu. Ko je Pribina okoli 860. padel v boju z Moravani, ga je nasledil Kocelj (med 20. februarjem 860 in 21. marcem 861) kot mejni grof. Kot frankovski velikaš je sprva podpiral frankovsko kolonizacijsko prizadevanje in utrjevanje krščanstva z darovnicam bavarskim škofijam ter z gradnjo novih lastniških cerkev. Ko sta se 867. na poti v Rim pri Koclju ustavila Ciril in Metod, je »močno vzljubil slovanske knjige in jima dal do 50 učencev«. V tem se kaže začetek odvračanja od Frankov. Kocelj se je 869. pridružil obsežnemu uporniškemu gibanju proti Frankom v Srednjem Podonavju pod vodstvom Velikomoravske za politično in cerkveno osamosvojitev. Na prošnjo moravskih knezov in Koclja je papež Hadrijan II. leta 869 poslal Metoda kot svojega legata, vendar ga je še isto leto na Kocljevo prošnjo postavil za nadškofa stare nadškofije v Sirmiju, čeprav sprva s sedežem v Blatenskem Kostelu. Hkrati s cerkveno osamosvojitvijo je potekala posvetna: 869-874 je Kocelj vladal kot samostojen slovanski knez. Panonija je bila le kratek čas središče bizantinsko-rimskega misijona (do 874), vendar je manj močno vplivala z oblikami karantanskega misijona (na njegov vpliv v tem času kažejo slovanski molitveni obrazci, uvedba slovanskega jezika v zahodno bogoslužje, nekaj sestavin v pravnem besedilu Zakon sudni ljudem).