Če se krst ne deli med sveto mašo, se povezuje z besednim bogoslužjem. Tako se lahko vsi udeleženci seznanjajo z njegovim pomenom. Krščencu se na čelu naredi znamenje križa. Prva črka imena Christos, grški x, ima obliko (Andrejevega) križa (x). Ko starši ponovijo znamenje križa na otrokovem čelu, hočejo s tem reči: Ne pripadaš samo nam, po krstu pripadaš temu, ki je zate umrl in vstal od mrtvih. V prošnjah navzoči molijo za otroka. Pri tem kličejo tudi svetnike, kajti s krstom vstopimo v občestvo svetnikov. Ti so naši priprošnjiki pri Bogu in naši vzorniki v veri. Molitev nad krščencem spominja na veliki pomen krsta. Verovati se pravi reči Bogu DA. To pomeni tudi reči NE zlu in njegovemu začetniku hudemu duhu. Zato je pred izpovedjo vere odpoved hudobnemu duhu in vsemu njegovemu zapeljevanju. Krstitelj po krstu krščenca na temenu mazili, kajti odslej pripada samo Kristusu, Maziljencu. Bela krstna obleka je zato znamenje, da je krščenec znova rojen in je oblekel Kristusa kot novo obleko. Goreča krstna sveča na svoj način kaže, kaj se je pri krstu zgodilo. Kristus, luč sveta, je razsvetlil tega človeka. Odslej mora živeti kot otrok luči; izkazati se mora v veri in iti naproti Kristusu in vsem svetnikom, ko pride on v slavi. Za konec vsi molijo očenaš, saj smejo vsi krščenci Bogu reči Oče, kakor nas je naučil Jezus.