Roger je njen svet obrnil na glavo. »Takrat v Parizu, ob najinem prvem srečanju, sem skušala poslušati predavanje o polietilenih, vendar sem se izgubila v njegovih modrozelenih očeh,« pripoveduje. »Potem je večkrat prišel v Slovenijo in vedno bolj sem ga imela rada. Ni me očaral samo s svojimi zanimivimi zgodbami, ampak tudi z neizmernim znanjem in širino. Že dolgo je razmišljal o tem, da bi šel na pot okoli sveta in po 200 letih obiskal otok Vakuta v otočju Trobriand v Novi Gvineji, ki je nekoč pripadal njegovi družini. Ugotovila sem, da bo enostavno odšel, z barko ali s culo na rami in ga ne bo več. Odločitev, da grem z njim, je bila zame ena najtežjih.«