Znanstvo med Lucianom Benettonom in Olivierom Toscanijem sega v leto 1983, ko je ta še delal kot modni fotograf, za seboj pa je imel tudi že uspešno reklamno kampanjo za blagovno znamko Jesus Jeans. Kdo ve, če si je takrat njun skupni prijatelj, ki ju je predstavil, mislil, da bosta že čez manj kot desetletje tadva tvorila tandem, ob katerem se bodo kresala mnenja širom svetovne globalne vasi, ki jo bosta tudi sama pomagala ustvarjati. Od prve reklamne akcije, ki jo je Toscani izpeljal za Benetton in v kateri je namesto ljubkih otrok oblekel plišaste medvedke in jih fotografiral, se jih je zvrstilo še mnogo, oblaki prahu, ki so jih dvigovale, pa so se z vsako samo še povečevali. Njuni poslovni povezanosti kljub mnogim namigovanjem še ni videti konca: zadnji menedžer, ki se je pojavil v Benettonovem glavnem štabu v Ponzanu Venetu z namenom, da bi odstranil Toscanija, je moral nazadnje sam pospraviti kovčke. Toscanijeve fotografije, ki jih je posnel za Benettonove reklamne kampanje, na samostojnih razstavah prikazujejo povsod po svetu, februarja letos so jih na primer razobesili v Muzeju moderne umetnosti v švicarski Lausanni, v spremljajočem razstavnem katalogu pa o Toscanijevem delu razmišlja in ga razčlenjuje 68 različnih avtorjev, med katerimi so tudi rock zvezdnik David Bowie, mojster pop arta Roy Lichtenstein, filmski režiser Spike Lee in celo Toni Negri, filozof in nekdanji ideolog italijanskega ultralevičarskega gibanja iz sedemdesetih let Autonomia operaia. Te dni se Toscani veliko mudi v Južni Ameriki, kjer so ga z vsemi častmi pribili na zid: v ciklu razstav z naslovom Toscani na steni.