Dirigent Marko Letonja med slovenskimi stvaritvami ni našel primerne za uvodni koncert jubilejne sezone. Izbral je delo mladega francoskega skladatelja Erica Tanguyja (1968) z naslovom Intrada (16 minut). Dandanes skladatelju, ki bi hotel biti moderen, drugačen in izviren, ne more biti lahko. Poznati mora vse stile, ki ga obkrožajo, a hkrati mora ostati sam svoj. To je težavna naloga, ki je mnogi ne premorejo. Tako slišimo veliko odličnih posnemovalcev, ki se silijo, da bi ostali na modni pisti. Nemški vplivi prevladujejo, angleški se držijo v osami, francoski ostajajo v svetovljanski drži. Tanguy je Francoz, vendar so vplivi njegovega okolja skoraj zanemarljivi. Prvi stavek (6 minut) Intense ima (kot napoveduje naslov) izjemno izrazno moč. To je glasba, ki ima toliko snovi, da mora imeti nadaljevanje. In nadaljuje se z dvema kontrastnima stavkoma - Trčs mystčrieux in Vif . Eric Tanguy vztraja v glasbenem izrazu, ki se z disonantnimi krepeli spreminja v čas osebnega pogleda na zvok. Nobena skrivnost še ni bila do kraja razkrita, tudi melodija, ki se kdaj pa kdaj prikrade v Tanguyjevo glasbo, da bi začutila čist pogled, oči, ki poslušajo.