Zdravniki lahko odvzamejo dele telesa takrat, ko je bila smrt ugotovljena po vseh predpisih. Sodobna medicina je kot smrt posameznika opredelila možgansko smrt; takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. Vzrokov za možgansko smrt je več. Nastopi lahko kot posledica poškodb s krvavitvami ali z obtolčeninami možganov; odpoved lahko povzročijo spontane možganske krvavitve ali urgentna stanja, ki nastanejo zaradi sprememb na možganskem žilju. Možganska smrt nastopi tudi zaradi pomanjkanja kisika v možganih (zadušitev, zastrupitev, srčni zastoj). Vzrok za možgansko smrt so lahko tudi rakaste tvorbe v predelu možganov. Postopek za ugotavljanje možganske smrti je zakonsko natančno predpisan, zato je smrt vedno z gotovostjo ugotovljena. Možgansko smrt ugotovi komisija, sestavljena iz treh zdravnikov, od katerih dva ugotavljata možgansko smrt s kliničnimi testi, tretji pa je specialist, ki možgansko smrt ugotovi s katero od instrumentalnih preiskav. Če klinični testi nakazujejo možgansko smrt, se začne prvo izvajanje instrumentalne preiskave. Če oboje nakazuje možgansko smrt, vse preiskave ponovijo po preteku šestih ur. Ta presledek velja za ljudi, starejše od dvanajst let, za mlajše pa velja daljši časovni razmik.