Ibogain namreč, če je verjeti izsledkom Della Sere s klinike Del Nino v Panami in Kaplana z univerze Limburg v Maastrichtu, Shepparda iz Amsterdama, pa tudi "anekdotičnim" izkušnjam Lotsofa in sodelavcev iz ICASH-a, organizacije za samopomoč odvisnikov, počne stvari, ki so neprimerljive z učinki katerekoli druge droge. Ibogain je pri večini, najmanj treh četrtinah njemu izpostavljenih odvisnikov odstranil simptome abstinenčne krize, kot so driska, potenje, krči, tresavica in napetost, sam pa je, tudi pri kontrolni, nezasvojeni skupini, povzročil kvečjemu bruhanje in, kajpak, nespečnost in sosledično izčrpanost po koncu okoli enoinpoldnevnih halucinacij. Tako glede heroina kot glede dosti težavnejše in težje krize pri odvisnikih od metadona. Še zanimiveje - ibogain je za nekaj časa, od par tednov tja do pol leta, pri večini izničil kakršnokoli hrepenenje po drogah, najsi je šlo za heroin, metadon, kokain, alkohol ali nikotin. Prav čudežno pa se sliši, da tudi odvisniki, ki so bivali v istih prostorih z drugimi džankiji, ki so si redno vbrizgavali heroin, niso takoj padli nazaj v zlorabo. Četudi osebki, ki so zaužili terapevtsko dozo ibogaina, tja do 40 miligramov na kilogram telesne teže v večkratnih odmerkih, niso ostali povsem "čisti" in so čez par mescev spet začeli redno jemati droge, se s tovrstnim padcem porabe - s četrt grama dnevno na par "fiksov" ali "snifov" tedensko - ne more brez intenzivne vedenjske terapije in brez zaprtih oddelkov pohvaliti noben zdravnik. Zakaj? Eden izmed odgovorov je v prej omenjenem vplivu ibogaina na možganske receptorje, drugi pa bo nedvomno v vsebini psihedeličnih izkušenj, dolgotrajnih halucinacij, med katerimi se pacient le s težavo premika in rabi strokovno pomoč. Med njimi namreč pride, vsaj tako to opisujejo, do spontane introspekcije, vznika potlačenih spominov in s tem razlogov za razvado. Kemični in psihološki učinek ibogaina torej poskrbita za "novi začetek", med katerim si lahko človek na novo uredi življenje ali pa se spet napoti po starih tirnicah. Od začetka, se pravi, od prve cigarete, prvega vdihljaja ali prve injekcije naprej, saj naj bi ibogain popolnoma "resetiral možgane" in odpravil z dolgotrajno uporabo zvišano odpornost na droge. Temu učinku pripisujejo tudi dve, za zdaj nezadostno popisani smrti, do katerih naj bi prišlo zaradi avtomatizma, sledeč kateremu sta si prizadeti osebi takoj po ibogainski seansi vbrizgali za njiju "normalen" odmerek heroina in, jasno, umrli od dosti prevelike doze. Ibogain, to priznava tudi Lotsof, ni čudežno sredstvo, ki bi na mah odpihnilo zasvojenost, s svojim izničenjem abstinenčne krize, ki se je boji veliko odvisnikov, in z začasno odstranitvijo želje po drogi pa bi prizadetim omogočil vsaj nekakšen time out, med katerim bi se lažje odtegnili svoji razvadi.