Filmska industrija, podobno kot glasbena, se interneta boji. Zanje so v spletu samo delikventni pirati z azijskim naglasom, ki z nekakšnim multimedijskim džihadom skušajo kastrirati že tako jetično industrijo. Ta proces je televizija sprejela z odprtimi rokami in svojo produkcijo domala takoj ponudila tudi na spletu. Vsakdo z vsaj polovično delujočim sprednjim možganskim režnjem si lahko danes z uporabo iTunes z dvema klikoma sname najnovejši del svoje najljubše serije – plačaš dolar ali dva in si vse skupaj preneseš v računalnik. S tem dobiš epizodo v odlični ločljivosti, gledaš jo, kadar hočeš in kolikorkrat hočeš. Korak k iTunes je bil za televizijo logičen, saj se serije zunaj ZDA distribuirajo s še hujšimi zamiki kot filmi, mnogih od njih pa recimo v Sloveniji sploh ne bomo videli. Zato bo dobršen del ljubiteljev teve serij vedno molzel internet: nekaj jih bo šlo na iTunes, preostali si bodo stvari vestno pobirali prek torrentov, na koncu pa bo cilj vsekakor dosežen – da čim več ljudi vidi to ali ono serijo.