"Moj razum je uničeval neke vrste možganski rak, ki se imenuje hazard. Bil sem obseden. Nobena druga stvar ni bila pomembna. V športu sem užival vrsto let – gledanje tekem, športne stave in udeležba na tekmah. Zatem sem zbolel za hazardersko mrzlico in moj jaz je nehal obstajati. Postal sem hazard. O ničemer drugem nisem več razmišljal, ničesar drugega nisem več želel, za nič drugega nisem živel. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da se mi meša. Razmišljal sem celo o samomoru. Namesto tega pa sem segel po pomoč in nehal hazardirati. Počasi se mi je vračala zdrava pamet in svoje življenje sem lahko ponovno spravil v red." (Mary Heineman: Ko zaigraš še zadnjo srajco.)