Seveda igra čut voha pri aromoterapiji zelo pomembno vlogo. Del možganov, ki se odziva na vonje, je blizu najbolj prvobitnega možganskega predela, ki izvira iz naše najbolj oddaljene preteklosti. Imenujemo ga limbični sistem (včasih tudi “plazilski možgani”) in obvladuje naše čustvovanje, spolno vedenje, napadalnost, pa tudi lakoto in žejo. Vlakna vohalnega živca gredo od živčnih končičev v nosni sluznici neposredno v možgane in tako predstavljajo vrata do naših čustev; ko se v možganih ustvari vohalni spominski vtis, se ga je skoraj nemogoče znebiti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Seveda seveda členek
igra igrati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čut čut samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
voha voh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pri pri predlog; mestnik
aromoterapiji aromoterapija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vlogo vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
možganov možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odziva odzivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
vonje vonj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
prvobitnega prvobiten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
možganskega možganski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
predela predel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
oddaljene oddaljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
preteklosti preteklost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Imenujemo imenovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
limbični limbičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
plazilski plazilski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
možgani možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
obvladuje obvladovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, množina svojine
čustvovanje čustvovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
spolno spolen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
vedenje vedenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
napadalnost napadalnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
lakoto lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
žejo žeja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Vlakna vlakno samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
vohalnega vohalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
živca živec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
gredo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
živčnih živčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
končičev končič samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
nosni nosen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
sluznici sluznica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
neposredno neposredno splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
možgane možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
predstavljajo predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
možganih možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ustvari ustvariti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vohalni vohalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
spominski spominski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
vtis vtis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skoraj skoraj členek
nemogoče nemogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
znebiti znebiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Zdravje
avtor: neznani novinar