Seveda igra čut voha pri aromoterapiji zelo pomembno vlogo. Del možganov, ki se odziva na vonje, je blizu najbolj prvobitnega možganskega predela, ki izvira iz naše najbolj oddaljene preteklosti. Imenujemo ga limbični sistem (včasih tudi “plazilski možgani”) in obvladuje naše čustvovanje, spolno vedenje, napadalnost, pa tudi lakoto in žejo. Vlakna vohalnega živca gredo od živčnih končičev v nosni sluznici neposredno v možgane in tako predstavljajo vrata do naših čustev; ko se v možganih ustvari vohalni spominski vtis, se ga je skoraj nemogoče znebiti.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Seveda | seveda | členek |
| igra | igrati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| čut | čut | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| voha | voh | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| pri | pri | predlog; mestnik |
| aromoterapiji | aromoterapija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| zelo | zelo | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| pomembno | pomemben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
| vlogo | vloga | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| Del | del | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| možganov | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| odziva | odzivati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| na | na | predlog; tožilnik |
| vonje | vonj | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| blizu | blizu | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| najbolj | najbolj | splošni prislov; presežnik |
| prvobitnega | prvobiten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik |
| možganskega | možganski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik |
| predela | predel | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| izvira | izvirati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| iz | iz | predlog; rodilnik |
| naše | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine |
| najbolj | najbolj | splošni prislov; presežnik |
| oddaljene | oddaljen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik |
| preteklosti | preteklost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| Imenujemo | imenovati | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| limbični | limbičen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da |
| sistem | sistem | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| včasih | včasih | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| tudi | tudi | členek |
| plazilski | plazilski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
| možgani | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| in | in | priredni veznik |
| obvladuje | obvladovati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| naše | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, množina svojine |
| čustvovanje | čustvovanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
| spolno | spolen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| vedenje | vedenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| napadalnost | napadalnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| tudi | tudi | členek |
| lakoto | lakota | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| žejo | žeja | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| Vlakna | vlakno | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik |
| vohalnega | vohalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik |
| živca | živec | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| gredo | iti | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina |
| od | od | predlog; rodilnik |
| živčnih | živčen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik |
| končičev | končič | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| nosni | nosen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik |
| sluznici | sluznica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| neposredno | neposredno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| v | v | predlog; tožilnik |
| možgane | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| tako | tako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| predstavljajo | predstavljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| vrata | vrata | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik |
| do | do | predlog; rodilnik |
| naših | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine |
| čustev | čustvo | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik |
| ko | ko | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| v | v | predlog; mestnik |
| možganih | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |
| ustvari | ustvariti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| vohalni | vohalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da |
| spominski | spominski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da |
| vtis | vtis | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| skoraj | skoraj | členek |
| nemogoče | nemogoč | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| znebiti | znebiti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |