»Osnove delovanja našega spomina so zapisane v genih in tu se v kratkem času, kar obstaja mobilna telefonija, pa tudi daleč v preteklosti ni spremenilo prav nič,« pravi univerzitetni profesor in psiholog dr. Janek Musek. »To velja seveda tudi za druge biološke in nevrofiziološke osnove našega psihičnega delovanja. Na naše možganske potenciale torej uporaba mobitela, zapisovanje itn. ne morejo vplivati, še posebno ne na naš inteligentnostni in spominski potencial. Drugo pa je uporaba in uresničevanje tega potenciala. Če se navadimo zapisovati in shranjevati podatke, začnemo kmalu to delati povsem rutinsko in se niti ne trudimo, da bi bili pozorni nanje in da bi si jih zapomnili. Tako res lahko postane naš spomin manj učinkovit, ker ga preprosto manj uporabljamo in ker smo se navadili tako početi.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Osnove osnova samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
delovanja delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
našega naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, množina svojine
spomina spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zapisane zapisan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
genih gen samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
kratkem kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mobilna mobilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
telefonija telefonija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
preteklosti preteklost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
spremenilo spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
prav prav členek
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
univerzitetni univerziteten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
profesor profesor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
psiholog psiholog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dr. dr. okrajšava
Janek Janek samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Musek Musek samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
seveda seveda členek
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
biološke biološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
nevrofiziološke nevrofiziološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
osnove osnova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
našega naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, množina svojine
psihičnega psihičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
delovanja delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Na na predlog; tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, množina svojine
možganske možganski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
potenciale potencial samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
torej torej priredni veznik
uporaba uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
mobitela mobitel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapisovanje zapisovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
itn. itn. okrajšava
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vplivati vplivati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
še še členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
na na predlog; tožilnik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, množina svojine
inteligentnostni inteligentnosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
in in priredni veznik
spominski spominski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
potencial potencial samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
uporaba uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
uresničevanje uresničevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
potenciala potencial samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
navadimo navaditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zapisovati zapisovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
shranjevati shranjevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
podatke podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
začnemo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kmalu kmalu splošni prislov; nedoločena stopnja
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
delati delati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
rutinsko rutinsko splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
niti niti členek
ne ne členek
trudimo truditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
pozorni pozoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nanje name osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
zapomnili zapomniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
spomin spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
manj manj splošni prislov; primernik
učinkovit učinkovit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ker ker podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
ker ker podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
navadili navaditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
početi početi glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar