Vračanje nekdanje kvalitete opažanja pa kajpak še zdaleč ne pomeni vrnitve v nekdanjo miselno "ozkost". V nasrotju z nekoč, ko smo zrli v omejen svet svojih predstav, lahko tokrat umirjeno zremo v prav vsak predstavni element, ki ga obudi urejena mreža zvez. (Umirjena pozornost in misel se ne izključujeta, kot nas želijo prepričati tisti, ki so razum obsodili kot glavnega krivca vseh naših tegob ter se podali na pot njegovega brzdanja). Možganska slika urejenega "psihičnega" in miselnega sveta je resda podobna nekdanji, vendar so aktivni vzorci veliko bolj kompleksni in urejeni. Na višji stopnji notranje urejenosti miselne in "psihične" sfere se konec koncev odpre tudi možnost globlje percepcije, ki pa jo, prav tako kot svet običajne percepcije, harmonično dopolnjujejo elementi univerzalne paradigme ter omogočajo adekvatno razumevanje ter na podlagi tega uspešno paranormalno delovanje. Na tej točki se "znanost par excellence" in "mistika par excellence" zlijeta v skladno celoto.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vračanje vračanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
nekdanje nekdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kvalitete kvaliteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
opažanja opažanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
kajpak kajpak členek
še še členek
zdaleč zdaleč splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
vrnitve vrnitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
nekdanjo nekdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
miselno miseln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ozkost ozkost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
nasrotju nasrotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
zrli zreti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
omejen omejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
svojih svoj povratni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
predstav predstava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tokrat tokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
umirjeno umirjeno splošni prislov; nedoločena stopnja
zremo zreti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
prav prav členek
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
predstavni predstaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
element element samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
obudi obuditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
urejena urejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
mreža mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zvez zveza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Umirjena umirjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pozornost pozornost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
misel misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
izključujeta izključevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
kot kot podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
želijo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
prepričati prepričati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
razum razum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
obsodili obsoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
glavnega glaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
krivca krivec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, množina svojine
tegob tegoba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ter ter priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
podali podati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
njegovega njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
brzdanja brzdanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Možganska možganski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
slika slika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
urejenega urejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
psihičnega psihičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
miselnega miseln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
resda resda splošni prislov; nedoločena stopnja
podobna podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
nekdanji nekdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
vendar vendar priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
aktivni aktiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
vzorci vzorec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
kompleksni kompleksen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
urejeni urejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Na na predlog; mestnik
višji visok splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, mestnik
stopnji stopnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
notranje notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
urejenosti urejenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
miselne miseln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
psihične psihičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
sfere sfera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
koncev konec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
odpre odpreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
globlje globok splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, rodilnik
percepcije percepcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
običajne običajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
percepcije percepcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
harmonično harmonično splošni prislov; nedoločena stopnja
dopolnjujejo dopolnjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
elementi element samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
univerzalne univerzalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
paradigme paradigma samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ter ter priredni veznik
omogočajo omogočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
adekvatno adekvaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ter ter priredni veznik
na na predlog; mestnik
podlagi podlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
uspešno uspešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
paranormalno paranormalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
delovanje delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Na na predlog; mestnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
točki točka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znanost znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
par par samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
excellence excellenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
mistika mistika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
par par samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
excellence excellenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zlijeta zliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
v v predlog; tožilnik
skladno skladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
celoto celota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Revije
naslov: TRETJA POT - POT GNOZE
avtor: Ivan Kosovel