Drugi bolnik je bil prav tako star osemdeset let. Naenkrat so se pojavile težave, padel je v nezavest, odpeljali so ga v bolnišnico. Po nekaj dneh se je iz nezavesti prebudil, ostal pa je občasno malo zmeden. To pri starem človeku niti ni čudno. Sprememba okolja ga hitro spravi iz tira in možganska skleroza, ki je bila dotlej prikrita, se naenkrat pokaže v vsej izrazitosti. Predvsem pa je sedaj vedno znova ponavljal, da bi rad šel domov. Toda tega ni hotel nihče slišati. Hčerka mu je ves čas zatrjevala, da bo šel domov takrat, ko bo popolnoma zdrav. Domači preprosto niso bili sposobni doumeti, da se očetu življenje izteka in da si želi preživeti zadnje ure doma. Umrl je po nekaj dneh v bolnišnici.