Zagovorniki funkcionalnih teorij v nasprotju z zagovorniki kognitivnih teorij čustev v kogniciji ne vidijo sprožilca čustev (Izard, 1991; Zajonc, 1980). Zajonc (1980) je postavil hipotezo, da so čustveni in kognitivni procesi med seboj ločeni. Največ dokazov za podkrepitev svoje ideje je iskal v zakonitostih ontogenetskega in filogenetskega razvoja. Še preden dojenček zna govoriti, se začne smejati in jokati, se odziva na izraze čustev drugih ljudi. Človek je (filogenetsko) imel čustva, še preden je razvil govor. Limbični sistem se je razvil pred neokorteksom in pri nižje razvitih živalih zavzema pomemben del možganske prostornine. Prav tako je omenjeni avtor videl potrditev predpostavke o ločenosti sistemov v tem, da se pri posamezniku čustva lahko sprožijo brez njegove poprejšnje ocene in analize situacije, ki sta del kognitivnih procesov. C. Izard (1991) je podobno kot Zajonc menila, da kognicija ni pogoj za doživljanje posameznih čustev, saj lahko posamezniki izražajo svoja čustva brez vključenosti kognitivnih procesov.