Kako intelektualno delo in zahtevnejši konjički izboljšujejo spomin, ni jasno. Ena teorija pravi, da spodbujanje možganov k delu prepreči kognitivno upadanje, ker krepi najpogosteje uporabljane možganske povezave. Kolikor pogosteje od možganov zahtevamo kaj takšnega in kolikor zahtevnejše so naloge, s katerimi se ob tem soočajo, toliko močnejše postajajo povezave med živčnimi celicami. Druga teorija daje nekoliko drugačno razlago. Pravi namreč, da se te povezave slabšajo, ne glede na to, kaj počnemo, vendar intelektualne spodbude možgane silijo v tvorbo novih povezav, ki nadomestijo slabšanje oziroma izginjanje starih.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
intelektualno intelektualen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
delo delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
zahtevnejši zahteven splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
konjički konjiček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
izboljšujejo izboljševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
spomin spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
spodbujanje spodbujanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
možganov možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
k k predlog; dajalnik
delu delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
prepreči preprečiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kognitivno kognitiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
upadanje upadanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ker ker podredni veznik
krepi krepiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
najpogosteje pogosto splošni prislov; presežnik
uporabljane uporabljan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
možganske možganski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
povezave povezava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Kolikor kolikor podredni veznik
pogosteje pogosto splošni prislov; primernik
od od predlog; rodilnik
možganov možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zahtevamo zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
takšnega takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
kolikor kolikor podredni veznik
zahtevnejše zahteven splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
naloge naloga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ob ob predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
soočajo soočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
močnejše močno splošni prislov; primernik
postajajo postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
povezave povezava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
med med predlog; orodnik
živčnimi živčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
celicami celica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
daje dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačno drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
razlago razlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
namreč namreč priredni veznik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
povezave povezava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
slabšajo slabšati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ne ne členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
počnemo početi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
vendar vendar priredni veznik
intelektualne intelektualen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
spodbude spodbuda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
možgane možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
silijo siliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
tvorbo tvorba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
novih nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
povezav povezava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nadomestijo nadomestiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
slabšanje slabšanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
oziroma oziroma priredni veznik
izginjanje izginjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
starih star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Zdravje
avtor: neznani novinar